APDEJT.si

Oblasti v Gazi in predstavniki Združenih narodov so opozorili na poslabšanje zdravstvenih razmer po dveh letih bombardiranja in zaradi blokade. Generalni direktor Ministrstva za zdravje v Gazi, Munir Al-Barš, je dejal, da Izrael ne spoštuje sporazuma o prekinitvi ognja in je dovolil vstop le 60 tovornjakom z zdravili.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pripravlja obsežno kampanjo cepljenja otrok v Gazi. Približno 44.000 otrok, ki jih zaradi vojne med izraelsko vojsko in Hamasom ni bilo mogoče cepiti, bo v desetih dneh cepljenih proti ošpicam, mumpsu, rdečkam, otroški paralizi in drugim boleznim. Dodatni odmerki bodo sledili januarja. Kampanja sledi pojavu primerov otroške paralize v Gazi.

Predsednik Trump je pozval k odvzemu licence televiziji ABC News, ker je novinar vprašal, zakaj ni objavil dokumentov o obsojenem spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu. Med tiskovno konferenco s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom Al Saudom so bili analitiki presenečeni nad Trumpovimi komentarji o umorjenem novinarju. Poleg tega sta Christiane Amanpour in Jon Stewart izrazila podporo protitrumpovskemu aktivizmu.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo ZDA o mirovnem načrtu za Gazo s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Resolucija predvideva napotitev okupacijskih sil do decembra 2027, kar ustvarja novo kolonialno upravo, ki jo legitimizira mednarodno pravo.

Visoki vojaški uradnik izraelske vojske je izjavil, da je le še vprašanje časa, kdaj bo prišlo do novega kroga spopadov med Izraelom in libanonsko šiitsko milico Hezbolah.

Španska ministrica za obrambo, Margarita Robles, je razkrila, da je izraelski tank napadel španske modre čelade, ki so patruljirale ob meji z Izraelom v Libanonu. Incident se je zgodil, ko so vojaki patruljirali, pri tem pa niso bili poškodovani, čeprav so projektili padli le pet metrov od njih. Izrael je poskušal opravičiti streljanje, rekoč, da so vojake zaradi slabega vremena označili za sumljive.

Južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa je izjavil, da skupine Palestincev, ki so nepričakovano prispele v državo, ne bodo vrnili. Južnoafriški zunanji minister Ronald Lamola pa je izrazil sum glede prihoda 153 Palestincev na letalu v Johannesburg, saj naj bi to nakazovalo na načrt za izgon Palestincev iz Gaze in Zahodnega brega. Skupina je prispela s čarterskim letom brez izstopnih žigov iz Izraela v njihovih potnih listih. Južnoafriška vlada je izrazila zaskrbljenost glede okoliščin prihoda letala.

Izrael je bolnišnici Nasser v Khan Younesu vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s premirjem. Dan prej je Hamas izročil posmrtne ostanke Itaya Chena, izraelskega vojaka, ki je bil ubit 7. oktobra 2023 med napadom na kibuc Nir Oz.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da Izrael ne bo dovolil oblikovanja palestinske države na ozemlju zahodno od reke Jordan. To stališče ostaja nespremenjeno že desetletja. Izrael pritiska na ZDA, da bi preprečil nastanek palestinske države, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji, zlasti ob nestabilnih razmerah na meji z Libanonom.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki predsedniku Donaldu Trumpu podeljuje vrhovni nadzor nad Gazo. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer trdi, da podpira izraelske poskuse za uničenje palestinske stvari.

Iranski uradniki so ostro obsodili nedavne napade ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte in jih označili za nevarno stopnjevanje napetosti. Mohammad Eslami, vodja iranske organizacije za atomsko energijo, je dejal, da so bili napadi brez primere, saj so ciljali na objekte pod nadzorom IAEA. Obenem je Eslami obtožil IAEA, da je Izraelu posredovala informacije o lokacijah jedrskih objektov. Predlagana resolucija proti Iranu na prihajajočem zasedanju IAEA je bila označena za ponavljajočo se.

Premier Benjamin Netanjahu je izjavil, da Izrael še naprej nasprotuje palestinski državi, kar je sprožilo proteste znotraj njegove vladne koalicije. Razlog za proteste je izjava, ki jo podpira ZDA in nakazuje podporo palestinski državnosti.

V zadnjih 24 urah so izraelske sile v Gazi ubile najmanj tri Palestince, medtem ko so naselbenci napadali območja na zasedenem Zahodnem bregu. Po navedbah palestinskih uradnikov se napetosti v regiji stopnjujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Kljub začetnemu dogovoru med Izraelom in Hamasom o načrtu za mir, novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

Nemška vlada je po treh mesecih in pol odpravila omejitve za izvoz orožja v Izrael, ki jih je uvedla avgusta zaradi vojne v Gazi. Odločitev je začela veljati 24. novembra, je sporočil tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius.

Iranski vrhovni sodnik Gholamhossein Mohseni Ejei je izjavil, da je ameriški predsednik priznal vpletenost ZDA v izraelski napad na Iran. Pozval je mednarodne institucije k ukrepanju in napovedal pripravo na mednarodne sodne postopke proti ZDA in Izraelu.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Izraelska televizijska mreža je poročala, da je 27-letni Izraelec, ki je bil aretiran zaradi vohunjenja za Iran, več kot eno leto komuniciral z iranskimi obveščevalci. V zameno za denar naj bi posredoval občutljive vojaške informacije in slike vojaških baz.

Župan New Yorka, Eric Adams, je obiskal Izrael od petka do torka. Srečal se je z izraelskimi uradniki, poslovnimi voditelji in člani tehnološke skupnosti. Obiskal je tudi verska mesta in razpravljal o okrepitvi prizadevanj proti antisemitizmu v New Yorku in po svetu. Adams je Izrael obiskal že leta 2023.

Poveljnik izraelske vojske, generalpodpolkovnik Eyal Zamir, je predlagal, da bi Izrael dovolil približno 200 teroristom Hamasa, ujetim v podzemnem območju Rafe, vrnitev v Gazo v zameno za posmrtne ostanke padlega vojaka Hadarja Goldina, ki jih Hamas zadržuje od leta 2014.

Izvoljeni župan New Yorka je napovedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da aretira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, če bo ta obiskal mesto.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je pozval premierja Netanjahuja, naj aretira palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in izvede "ciljne likvidacije" palestinskih uradnikov, če bo OZN podprl palestinsko državo. Palestinsko zunanje ministrstvo je obsodilo Ben-Gvirjevo spodbujanje k umoru Abasa. ZN je sprejel ameriški načrt za Gazo, ki vključuje določbe o palestinski državnosti.

Po novih podatkih je od 7. oktobra v izraelskem priporu umrlo 98 Palestincev. Obdukcije in pričevanja nekdanjih pripornikov kažejo, da so številni umrli zaradi mučenja, medicinske nege in pomanjkanja hrane. Iz uhajajoče izraelske obveščevalne baze podatkov je razvidno, da so bili med žrtvami tudi civilisti.

V sredo zvečer so bili trije Palestinci poškodovani v napadu izraelskih naseljencev zahodno od Yatte, južno od Hebrona. Skupina oboroženih naseljencev iz naselbine 'Atniel', zgrajene na palestinski zemlji, je napadla domačine in jim prizadejala modrice in udarnine.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil nasprotovanje ustanovitvi palestinske države po protestih koalicijskih partnerjev glede izjave ZDA o podpori poti do palestinske neodvisnosti. Minister za obrambo Israel Katz in minister za zunanje zadeve Gideon Saar sta prav tako poudarila, da Izrael ne bo sprejel palestinske države. Minister za varnost pa je celo izjavil, da palestinsko ljudstvo ne obstaja.

Članki poročajo o različnih vidikih izraelsko-palestinskega konflikta, vključno z obtožbami o ameriški podpori izraelski politiki, ki naj bi vodila v apartheid, preprečevanju dostopa humanitarne pomoči v Gazo s strani Izraela, obsodbi izraelske tožilke zaradi razkritja posnetka zlorabe palestinskega zapornika, zgodovinskem pregledu konflikta od sporazuma v Oslu, načrtih ZDA za morebitno okupacijo Gaze in pozivu palestinskega predsednika Abu Mazena Izraelu k priznanju Palestine. Poudarjeno je nasprotovanje mednarodnih akterjev ravnanju Izraela s Palestinci in potencialne posledice za prihodnost regije.

Ameriška spletna stran Axios poroča, da želi administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa izkoristiti trenutno krizo s pripadniki Hamasa, ki so ujeti na območjih pod nadzorom izraelskih sil v Gazi, za razvoj modela razorožitve te palestinske organizacije. Ameriški uradniki naj bi si prizadevali zmanjšati razlike v mnenjih glede te krize.

Oboroženo krilo Hamasa je sporočilo, da se njihovi borci, ki so se zabarikadirali v Rafi pod izraelskim nadzorom, ne bodo predali. Pozivajo tuje posrednike, naj najdejo rešitev za krizo, ki ogroža enomesečno premirje. Medtem pa poročila nakazujejo, da je prekinitev ognja, dosežena s posredovanjem ZDA, morda služila Izraelu kot strateška krinka za nadaljevanje vojaških operacij v Gazi ob zmanjšanem mednarodnem nadzoru.

Izrael je prejel posmrtne ostanke vojaka Hadarja Goldina, ki je bil ubit v Gazi leta 2014. Po forenzičnih preiskavah so potrdili, da gre res za njegove posmrtne ostanke. Goldin je bil ubit dva uri po začetku premirja v vojni med Izraelom in Hamasom.

Izrael je bolnišnici Nasra v Gazi vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s pogoji dogovora o prekinitvi ognja s Hamasom, ki so ga posredovale ZDA. Trupla so bila vrnjena v mesto Han Junis.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

Hamas si prizadeva razširiti svoj nadzor nad območjem Gaze, kar vključuje regulacijo cen perutnine in obdavčitev cigaret. Prebivalci Gaze poročajo, da Hamas želi popoln nadzor, kar povečuje dvome o tem, ali se bo Hamas odpovedal oblasti, kot je bilo obljubljeno, medtem ko ameriški mirovni načrt počasi oblikuje prihodnost enklave.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije, da so izraelski vojaški pravniki opozarjali poveljnike, da obstajajo dokazi, ki bi lahko podpirali obtožbe o vojnih zločinih proti Izraelu zaradi vojaške kampanje v Gazi. Operacije so se izvajale z orožjem, ki ga je dobavila Amerika. Nekdanji ameriški uradniki so povedali, da je to sprožilo dvome znotraj izraelske vojske o zakonitosti njene taktike, kar je bilo v nasprotju z javnim stališčem Izraela, ki je branilo svoje delovanje.

Izrael, s podporo ZDA, pritiska na Libanon, da bi okrepil iskanje orožja Hezbolaha. Libanonska vojska meni, da bo do konca leta 2025 lahko razglasila jug države za območje brez orožja Hezbolaha. Izrael je zahteval strožje ukrepe, vključno s hišnimi preiskavami, vendar je libanonska vojska to zavrnila, saj se boji nemirov. Hkrati je izraelsko letalstvo izvedlo usklajene napade na cilje Hezbolaha v več regijah Libanona, vključno z dolino Beka, Nabatijo in al-Hermelom, pri čemer je bil ubit terenski poveljnik.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Izrael je izvedel zračni napad na južni del Libanona, pri čemer je ena oseba umrla, devet pa je bilo ranjenih. Napad naj bi bil usmerjen na cilje Hezbollaha. Po prvih podatkih je umrla ena oseba, osem pa je ranjenih.

Po tem, ko je ameriški predsednik prevzel odgovornost za izraelski vojaški napad na Iran, je tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva izjavil, da je bilo od začetka jasno, da so ZDA v celoti vpletene v ta napad.

Ameriška obveščevalna služba je lani zbrala informacije o izraelskih uradnikih, ki so razpravljali o incidentih, v katerih so Palestince pošiljali v tunele v Gazi, za katere so izraelske sile sumile, da bi lahko vsebovali eksploziv. Izrael je prejel truplo enega od zadnjih štirih talcev iz Gaze, ki je bil predan Rdečemu križu. Hamas zahteva dokaz o življenju in takojšnjo izpustitev svojih članov, medtem ko se Izrael sooča z zahtevnim preizkusom zaradi sprememb v regionalnih pritiskih.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Jared Kushner in Benjamin Netanjahu sta se sestala v Jeruzalemu, da bi razpravljala o naslednji fazi krhkega premirja v Gazi s podporo ZDA. Srečanje je potekalo ob koncu prve faze premirja.

Izraelski parlament je v prvi obravnavi potrdil sporno zakonodajo, ki omogoča usmrtitev palestinskih zapornikov, kar je sprožilo burno razpravo. Hkrati pa se zdi, da se Gaza nagiba k de facto delitvi med Izraelom in Hamasom.

Izrael je sporočil, da so militanti vrnili posmrtne ostanke enega od zadnjih štirih talcev, ki so bili zajeti med napadom 7. oktobra 2023, ki je sprožil vojno v Gazi. Truplo so identificirali kot Menyja Godarda, 73-letnega izraelskega prebivalca kibuca blizu Gaze, ki je bil ubit med napadom Hamasa. Izraelski premier je sporočil, da so posmrtne ostanke prevzeli preko Rdečega križa. Palestinske oblasti so poročale, da so izraelski vojaki na zasedenem Zahodnem bregu ubili dva 15-letnika.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je z ameriškim odposlancem razpravljal o naslednji fazi prekinitve ognja in načrtu za razorožitev Hamasa v Gazi.

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je pozval države, naj se vrnejo k diplomatskim pogovorom z Iranom. Poudaril je pomen dialoga za rešitev vprašanj, povezanih z iranskim jedrskim programom.

Združene države Amerike obtožujejo Iran, da je načrtoval atentat na izraelsko veleposlanico v Mehiki, Einat Kranz Neiger. Mehiške varnostne službe naj bi preprečile iranski teroristični načrt. Izraelsko zunanje ministrstvo se je Mehiki zahvalilo za preprečitev napada.

Iran je označil obtožbe ZDA in Izraela o načrtovanju atentata na izraelskega veleposlanika v Mehiki za "absurdne in smešne".

Izraelski uradniki izražajo zaskrbljenost, da bi lahko Gaza postala nekakšen "berlinski zid" na Bližnjem vzhodu, pri čemer ZDA pritiskajo na pospešitev obnove območja. Kljub temu se nadaljujejo spopadi med Izraelom in Hamasom, ki trajajo že 771 dni, čeprav naj bi premirje držalo.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.